Shalom I OZN-NGO poročila – avgust 2022

Gremo zeleno in čisto

Connie Guerrero, SSND pridružena članica, Guam

Kljub negativnim sporočilom v medijih o pandemiji COVID 19, imamo na Guamu izkušnjo z držami: »živimo s tem« ali »naredimo to skupaj«. Zato so se različne organizacije spoprijele s tem izzivom. Preko univerze na Guamu (UOG), sta se Pobuda za zeleno rast Guama (G3) in skupina AmeriCorps VETCORPS odzvala na poziv, da z izobraževanjem in vključevanjem skupnosti spodbujata prehransko varnost ter izbiro zdrave hrane in tako povečajo trajnost otoka. Skupnostni vrt zagovarja 2. cilj trajnostnega razvoja: nič lakote, 3. cilj: dobro zdravje in dobro počutje ter 11. cilj: trajnostna mesta in skupnosti. Skupnost sodeluje pri spodbujanju trajnostne oskrbe s hrano na našem otoku.

Obiskali smo skupnostni vrt in hidroponični bazen za ribe v naši vasi Talo’fo’fo’. To je ena od najjužnejših vasi na Guamu, v njej se nahaja samostan Šolskih sester de Notre Dame in višja šola Notre Dame. Tam sta na novo postavljena sistem za ribogojstvo in vrsta zabojnikov za recikliranje. Sadilnice, izdelane iz palet, ki so jih darovale bližnje trgovine »Moms & Pops« so bile izdelane v sodelovanju z G3 and UOG Sea Grant. Na vrtu rastejo jajčevci, paradižniki, solata, čebula in druga lokalna zelenjava.

Neverjetno močna je vztrajnost in izražanje ljudi, ki pokažejo, kaj jih skrbi, in to delajo na miren način. Narediti moramo vse, kar je v naši moči skupno s sosedi, prijatelji in ljudmi, ki zmorejo kaj spremeniti, ki lahko pokažejo, da je mogoče biti pozitiven in biti dober zgled drugim. Še posebej lepo je, da smo lahko tu v Talo’fo’fo’, da proslavimo zgled oseb, ki nam vsem kažejo, kako živeti v skupnosti. Še naprej se mirno borimo za pozitivne spremembe v našem okolju, je dejal Vicente Taitague, župan Talo’fo’fo’.

»Vsi programi so vzpostavljeni. Pripravljeni so služiti našim volivcem. Naša prihodnost je zelo obetavna. Za nami stojijo dobri ljudje. Verjamem vanje.« (Vir: uog.edu)

Po naši izobraževalni ekskurziji sem bila še bolj odločena, da se bom vključila v delo in prispevala svoj delež. Moja dveletna vnukinja, Alaia se mi je pridružila pri sajenju stročjega fižola, taroka, bazilike, lokalne čebule, češnjevih paradižnikov, feferonov in paprik. V enem mesecu smo naredile kosmiče iz paprike in omako iz feferonov, to pa delile z našo družino. Alaia je tako ponosna na naše rastline. Imamo le majhne grede, vendar nam sedaj ni treba kupovati uvoženo zelenjavo. Sijajno je, da smo naredili naš lastni kompost, da naše rastline dobro napredujejo, to je čudežno gnojilo. Alaia je bila ponosna, ko je pokazala naš vrt. Ona je naša prihodnost, ki raste zeleno.

Globalna dilema

Suzanne Moynihan, SSND, provinca Central Pacific

Čim bolj bomo prevzete z Jezusovo željo, da bomo vsi eno, tem bolj bo naše prizadevanje za edinost zajelo vse človeštvo in vse stvarstvo. (Poslane ste, KC 9)

Smo ustvarjalni ljudje, državljani planeta zemlje, ki nas vodita Poslane ste in Laudato Si’, zato me Šolske sestre de Notre Dame dejavno iščemo alternative vseprisotni plastiki.

Odpadki iz plastike onesnažujejo zemljo, se izlivajo v reke in končajo v oceanih. Ubijajo divje živali, škodujejo ekosistemom, zamašijo drenažne sisteme, destabilizirajo ribištvo in ovirajo turizem. Plastika celo poslabšuje podnebne spremembe. Oceani so naše največje skladišče toplogrednih plinov in pomagajo uravnavati podnebje. Zaradi naraščajočih temperatur se plastika razgrajuje in sprošča toplogredne pline, ki spet zvišujejo temperaturo.

Toda zakaj ne bi uporabljali plastike? Je trpežna, močna, lahka, vsestranska in stroškovno učinkovita. (Vir: custom-pak.com)

Na žalost pa ima ta pripravnost tudi slabo stran. Z metodami za odstranjevanje plastičnih odpadkov se v zrak, zemljo in vodo sproščajo plini, dioksini, svinec in živo srebro. Razpadajoči kosi plastike ogrožajo živalske vrste, ki jih pogoltnejo ali vdihnejo. Plastika povzroča resna zdravstvena tveganja na vseh stopnjah proizvodnje, uporabe in odstranjevanja. (Vir: ecowatch.com)

Nove veščine, znanja in izobraževanja lahko spremenijo problem plastike z oblikovanjem sistemov za razpolaganje z odpadki, ki plastiko spremenijo v vir in ne v odpadek. (Vir: worldbank.org) Ker »vzgajamo z vsem kar smo in kar delamo« (Poslane ste, K 23), opozarjajmo proizvajalce plastike za enkratno uporabo. Raziskujmo alternativne načine. Berimo, pišimo, kličimo in pozivajmo. Bodimo zgled uspešnih praks in iz svojega življenja izločimo plastiko za enkratno uporabo.

»Nikogar ne pustimo zadaj, nikogar zunaj.«

Beatriz Martínez-García, SSND, predstavnica ZN-NGO

Maja 2013 sem molila rožni venec v španščini skupaj z mnogimi družinami v skupnosti Lester Prairie, Minnesota, ZDA.

Ko sem končala, sem pripomnila, da je občudovanja vredno videti, kako so se molitvi s starejšimi pridružili tudi otroci in mladi. Ena od žena je odgovorila: »Sestra, če bomo prenehali govoriti in učiti špansko, bomo izgubili povezanost z našimi otroci in našo tradicijo.«

Na to izkušnjo sem se spomnila, ko sem prebrala, da bo do leta 2100 izumrlo ali resno ogroženih vsaj 50% današnjih govorjenih jezikov ali da bo večina teh jezikov avtohtonih.

Generalna skupščina je razglasila leta 2022-2032 za mednarodno desetletje domorodnih jezikov z geslom »nikogar ne pustimo zadaj, nikogar zunaj«– do leta 2032. (za več informacij: unesco.org)

V globalnem akcijskem načrtu je zapisano, da »z jeziki ljudje poleg svojih edinstvenih načinov razmišljanja, vrednosti in izražanja utrjujemo svoje poglede na svet, svoj spomin in tradicionalno znanje. Še pomembneje pa je, da z jezikom ustvarjamo svojo prihodnost. (Več:unesdoc.unesco.org)

Med stalnim forumom za probleme domorodcev so organizacije civilne družbe razpravljale, kako okrepiti zavedanje in zagotoviti, da bodo domorodci koristili svoje pravice, da poživijo in prenašajo svoj jezik prihodnjim generacijam.

Verjetno ne vem, koliko od nas opravlja poslanstvo pri naših domorodnih sestrah in bratih, najbrž pa delamo z mnogimi ljudmi, čigar prvi jezik ni jezik večine prebivalstva.

Kateri jezik (jezike) uporabljate vsak dan? Kot vzgojiteljice, kako razumete »nikogar ne pustimo zadaj, nikogar zunaj«?

Trgovina z ljudmi, greh proti človekovemu dostojanstvu

Sarah Tanjo, SSND, afriška provinca

Tako obupno in nečloveško je slišati in se zavedati, da se ta nagnusna dejanja dogajajo v našem bližnjem okolju, v različnih domovih in povsod po svetu. Trgovina z ljudmi se morda začne na lokalni ravni, vendar prizadene mir in blaginjo skoraj vseh držav v svetu. Kakšno hudobno in nečloveško dejanje opravljajo trgovci z ljudmi. Ti ljudje ne trgujejo le z osebami za težaško delo in spolne usluge, temveč včasih žrtve tudi ubijejo in jim odvzamejo organe za presaditev – trgovina z organi. Po podatkih AML Challenges, junij-avgust 2018, in papeške akademije za znanost (PAS), je nezakonitih10% vseh organov za presaditev, ki jih naredijo po vsem svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je letno opravljenih okrog 10.000 operacij na črnem trgu, kjer uporabijo nabavljene človeške organe, to je več kot ena vsako uro. (Vir: pact-ottawa.org). Ocenjujejo, da trgovina z organi predstavlja 5% do 10% vseh presaditev ledvic na svetu. Kakšna tragedija! Kaj moram ob vsem tem storiti jaz ali mi, da bi ublažili takšno zlo?

V Sierri Leone, so se sestre zbrale in razmišljale, kako v Afriki živeti Akcijski načrt afriške veje Shalom za leto 2022. V svojih razmišljanjih so se osredotočile na trgovino z ljudmi in zavezale k naslednjim ukrepom:

• poročati oblastem, ki bi lahko pomagale žrtvam, ki jih mogoče najdemo v naši bližini.
• Ozaveščati o trgovini z ljudmi tam, kjer opravljamo svojo službo.
• Določiti nekaj nevladnih organizacij (NGOs), ki delujejo proti trgovini z ljudmi in z njimi sodelovati.
• Ozaveščanje o trgovini z ljudmi preko medijev- radijska postaja.
• Razširiti sporočilo o trgovini z ljudmi med Shalom skupinami in združenji, ki jim pripadamo.

Ob ponedeljkih na naši šoli, Kmetijski srednji šoli svetega Mateja, Bumbuna, Sierra Leone, običajno delim z učenci en vidik ciljev Shaloma in aktualna vprašanja, povezana z zdravjem, skrbjo za okolje in vrednoto izobraževanja. V začetku letošnjega leta sem ozaveščala o zaskrbljujoči stopnji trgovine z ljudmi v nekaterih afriških državah in v svetu. Tako prisotni zaposleni in učenci so bolje razumeli, kaj je trgovina z ljudmi in kakšni so vzroki zanjo ter predlagali nekaj načinov, kako jo ustaviti. Šolska skupnost je neposredno vključena in se zavezala, da bo delovala proti modernemu suženjstvu.

Azil v Združenih državah Amerike

Patricia Ferrick, SSND, provinca Atlantic-Midwest

Zadnjih nekaj let sem prostovoljka v različnih javnih domovih za ljudi, ki potrebujejo pomoč pri postopku priseljevanja. Trenutno delam (preko zooma) v domu, ki ga je ustanovila judovska organizacija v New Yorku, ki sprejema osebe LGBTQ. Vsaka oseba, s katero delamo, se pojmuje kot »Prijatelj«.

S pomočjo svetovanja prostovoljcev odvetnikov pomagamo našemu Prijatelju izpolniti in se pripraviti na dan na sodišču. Po potrebi pomagamo Prijatelju izpolniti prošnjo za spremembo naslova ali spremembo kraja sodnega postopka. Sprememba kraja sodnega postopka je namenjena temu, da lahko Prijatelj opravi zaslišanje pred sodnikom na drugem sodišču, kot je bilo prvotno dodeljeno. Kot v vseh primerih priseljevanja, je tudi v tem primeru odločitev, da ugodi ali zavrne zahtevo, odvisna od sodnikove presoje. Od tega, kje bo naš Prijatelj zaslišan, je v veliki meri odvisen izid postopka. V New Yorku dobi ugoden odgovor le približno 10% prosilcev. Drugi se lahko pritožijo na zavrnitev, kar pomeni še en zahteven postopek.

Obstajata dve vrsti obravnav: najprej je glavna obravnava. Po postavitvi nekaj kratkih vprašanj sodnik odloči, ali prosilec lahko nadaljuje postopek. Če oseba lahko nadaljuje postopek, sodnik določi datum individualnega zaslišanja. Na tem zaslišanju mora Prijatelj svojo prošnjo zagovarjati pred tožilcem ICE. Brez prisotnost osebnega odvetnika, ki ga zastopa, je ugodna odločitev zelo malo verjetna. Sistem je naperjen proti prosilcu.

Septembrski pozivi k razmišljanju in akciji

Marinez Capra, SSND, koordinatorka mednarodne mreže Shalom

Ti posebni dnevi v septembru so povezani z našimi cilji in zavezami mreže Shalom. Povabljeni smo, da jih vključimo v naša bogoslužja, razmišljanja in aktivnosti:

Tema čas stvarstva 2022 je poziv k dojemanju, poslušanju in delovanju. Klic Boga, ki vidi in je globoko ganjen. Čas stvarstva, od 1. septembra do 4. oktobra je obnovljeno povabilo, da si sezujemo sandale, saj kjerkoli živimo, smo na sveti zemlji in tu moramo prisluhniti in se odzvati na krik zemlje in ubogih, kot to dela Bog. (seasonofcreation.org)

21. september, mednarodni dan miru. Tema za leto 2022 je »Končajmo rasizem. Gradimo mir.« Od leta 2001 je ta dan določen kot 24. urno obdobje nenasilja in prekinitve ognja. Vendar za dosego resničnega miru je potrebno veliko več kot odložiti orožje. Zahteva izgradnjo družb, v katerih vsi člani čutijo, da lahko uspevajo. Vključuje oblikovanje sveta , v katerem so vsi ljudje obravnavani enako, ne glede na raso. (Glej un.org/observances in ZN resolution)

Nedelja, 25.septembra 2022 bomo obeležili 108. svetovni dan migrantov in beguncev. Geslo »Gradimo prihodnost z migranti in begunci« poudarja zavezo, da smo vsi poklicani sodelovati pri gradnji prihodnosti, ki zajema božji načrt, da nikogar ne pustimo zadaj. (migrants-refugees.va)

Še nadalje smo združeni v molitvi, solidarnosti in upanju za pravičen in trajen mir v
Ukrajini in na drugih konfliktnih območjih našega sveta.