
Uvod
Življenje otroka »je pomembno za njegovo lastno dobro, za dobro družine, družbe, celotnega človeštva. Iz tega izvira globina človekove izkušnje biti sin ali hči, ki nam omogoča, da odkrijemo neprecenljivo razsežnost Ljubezni. … Prelepo je biti prvi ljubljen, otroci so ljubljeni preden pridejo…ljubljeni so preden naredijo karkoli, da bi si to zaslužili, preden znajo govoriti ali misliti, celo preden pridejo na svet. Biti otrok je osnovni pogoj za spoznanje Božje ljubezni, ki je dokončen vir tega resničnega čudeža. V dušo vsakega otroka, ki je tudi ranljiva, Bog vtisne pečat svoje ljubezni, ki temelji na osebnem dostojanstvu, ki ga ničesar in nihče nikoli ne more uničiti«, pravi papež Frančišek v svoji katehezi na trgu Svetega Petra, 11. februarja 2015.
Otrokove osnovne fizične potrebe se izpolnijo v družini, kjer izkušajo ljubečo skrb. Istočasno pa bo njihovo otroštvo boleče in ranjeno, če ne prejmejo dovolj ljubezni. Kot je rekel papež Frančišek leta 2015: »Tam, otroci…sprašujem se, če se morda ne naredimo neobčutljive za rane v otrokovih dušah. Kolikor bolj želite nadomeščati z darili in priboljški, toliko bolj izgubite smisel za njihove duševne rane. – tako boleče in globoke….Ali čutimo težo gore ki zdrobi dušo otroka v tistih družinah, kjer člani zlorabljajo in ranijo drug drugega?….Ko odrasli izgubijo glavo, ko vsak misli samo nase, duše njihovih otrok neznansko trpijo, izkušajo občutek obupa. In te rane pustijo znamenja, ki trajajo vse njihovo življenje.« (Generalna avdienca, 24. junij, 2015)
Klic k molitvi
Bog previdnosti, daj nam poslušajoče srce, da bomo slišali glas otrok in prisluhnili njihovim duhovnim potrebam. Vodi nas in bodi z nami, da jim bomo znali pomagati na poti k polnosti življenja!
Izkušnja
Glede na raziskave o položaju družin v državah Evrope, število ločitev neprestano raste, število ljudi, ki se odločijo, da bodo živeli v zakonu, pa upada. V zadnjih desetletjih je število porok upadlo za polovico, medtem, ko je število ločitev naraslo za polovico, ko primerjamo z podatki od prej. (Statistika porok in ločitev Eurostat junij 2019)
Več in več otrok odrašča brez svojega očeta ali matere (ali obeh) in število sestavljenih družin hitro narašča. Vedno več naših učencev trpi zaradi tega težkega položaja. Delam z učenci v dijaškem domu in pogosto slišim mlade ljudi izreči boleče stavke kot: »Mama me noče videti, če jo pokličem, tudi ne odgovori na telefon. Skrbi samo za svojo novo družino.« (deklica, 13 let). »Moji prvi otroški spomini so na mamo, ki me je jemala s seboj v bar.« (deklica, 14 let). »Moja mama je obupala nad mano in mi je pisala, da me ne potrebuje.« (deklica, 14 let). »Mamo obiščem vsak drug teden, toda ona ves čas pije. Naslednjič ji bom povedal, da ne grem več k njej, če bo pijana.«. (deček, 12 let). Moj oče ne more prenašati toliko otrok in se je odselil od doma, da ne bi spet začel piti. (15 let stara deklica s petimi sorojenci, od katerih je ona najstarejša).
Razmišljanje
Videti je, da imajo ti mladi ljudje vse, kar potrebujejo za svoje telesno dobro počutje. Ni jim treba skrbeti, imajo dovolj hrane in primerno zdravstveno oskrbo, imajo čiste domove, priložnost za izobraževanje itd.. Istočasno pa niso izkusili zveste ljubezni svojih staršev, varnosti, ki jo daje pripadnost nekomu. Imajo neštete boleče izkušnje iz svojega otroštva, glede na izgubo enega od svojih staršev, za kar pogosto krivijo sami sebe. Nosijo svoje rane iz otroštva in njihovem življenju manjka varnosti, pozornosti in zelo pogosto ljubezni.
Kot beremo v Poslane ste, K 24: »Globoka vera in resnično velik pogum sta gnala Mater Terezijo, da je vse tvegala in da je odpomogla potrebam povsod, kamor je bila poklicana. V njenem duhu odgovarjamo na božji klic, kakor se izraža v našem času. Kot ona delujemo v šolah in na drugih področjih, v katerih je vzgoja posebno nujna; kot ona nikogar ne izključujemo iz svojih skrbi, zlasti pa smo pozorne do otrok, mladine in žena, prednostno pa se moramo zavzemati za uboge.« Otroci, ki so bili ranjeni v svojih družinah v zelo mladih letih, so tudi ubogi in potrebni v našem času. Pogrešajo, kar je potrebno, ne za preživetje, pač pa za duševno zdravje.
Če jih lahko naučimo, da Bog skrbi zanje in imajo zagotovljene svoje osnovne potrebe, potem jim lahko pomagamo, da se spravijo s svojim življenjem in na tej poti pomagajo tudi drugim, »da usmerijo svoje darove za izgradnjo sveta.« (Poslane ste, K 22).
Dejavnost
- Da bi bolje razumela položaj učencev, je mati Terezija pogosto sedla v šolsko klop enega ali drugega otroka in molila zanj. Enkrat v tem mesecu lahko tudi me to poizkusimo, da bi bolje razumele mlade ljudi, k katerim smo poklicane.
- Ob prej izbrani priliki molimo poimensko. za vsako mlado osebo, ki ji služimo.
- Kot vzgojiteljice se včasih srečujemo tudi z zavrnitvijo učencev. Kar uporniški otrok pogosto želi, je preprosto ljubezen in pozornost. Prisluhnimo tem mladim ljudem, molimo za njih in jih z ljubeznijo vodimo , da bodo delali, kar je dobro.
Sklepna molitev
Vsemogočni Bog, ti skrbiš za vse stvarstvo, posebno za tiste v potrebi. Pomagaj mladim ljudem, da bodo razumeli, da je njihovo življenje zate dragoceno. Navdihni njihove družine, da jim bodo nudile čustveno in duhovno podporo in da jim to pomaga v rasti v zrele člane svoje družbe.
Naj bomo pozorne na potrebe mladih in pomagaj nam, da bomo odgovorile ljubeče, če se soočamo z odklonitvijo ali nasprotovanjem.
Vodi nas, da bo po nas Kristus viden med otroki preko naše ljubezni, vere in upanja,
Vodi nas z tvojim Duhom, da bomo »spoznale, kdo je v našem času resnično ubog, in katere so danes pereče vzgojne potrebe«.(Poslane ste, GD 37)
Pripravila s. Erős M. Renáta SSND, Madžarska provinca, za mednarodni urad Shaloma Rim
Grafika: Smernice 24. generalnega kapitlja; Podoba: Urad kongregacije za komunikacijo.