Uvod
Podnebna pravičnost je poziv k vključevanju, zastopanju, povračilu in zaščiti pravic najbolj ranljivih skupin prebivalstva, ki jih podnebne spremembe nesorazmerno prizadenejo, zlasti pravic otrok in žensk. Po mnenju Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je podnebna kriza človeška kriza (COP26). Je posledica uničujočih metod pridobivanja, proizvodnje in potrošnje. Februarja 2023 se je štirideset domorodnih voditeljev srečalo s papežem Frančiškom in ga pozvalo k podnebni pravičnosti. Trdili so, da so ekstraktivne in izkoriščevalske industrije odgovorne za neenak dostop do osnovnih človekovih pravic in pomanjkanje okoljske trajnosti. Tudi program Združenih narodov za okolje potrjuje, da imajo gospodarske koristi svojo ceno. To odpira vprašanja v zvezi s pravicami ljudi in narave ter družbene, gospodarske, okoljske, etične in politične pomisleke. Vsi si moramo še naprej prizadevati za večjo trajnost fizičnih in gospodarskih dejavnosti z vidika okoljske socialne pravičnosti, ko se ukvarjamo z njenimi temeljnimi vzroki.
Poziv k molitvi
Bog vse zemlje, ker podnebni nered pustoši življenja in vsa druga bitja, povzdigujemo glas in pozivamo k pravičnosti za tiste, ki najbolj trpijo, a so najmanj odgovorni za vzroke podnebne krize. Molimo za modro in pogumno delovanje za vse stvarstvo v tej kritični uri. Troedini Bog, prosimo te za skrb, mir in ljubezen v našem skupnem domu in za naš skupni dom.
Izkušnja
Padavine, ki presegajo običajne vrednosti, so postale pogost pojav v številnih delih sveta. Novembra 2022 je močno deževje prizadelo majhno mesto Santo Antonio da Imperatriz, SC, Brazilija, kjer delujem. Deževalo je že pet dni, vendar so nas opozorili, da bo dež še močnejši. Reke so se razlile po ulicah in ponovil se je dogodek iz leta 1997. Terjal je življenja in premoženje. Pred čiščenjem in obnovo smo morali počakati, da so se vode umaknile. To so bili dnevi velikega trpljenja! Vera in solidarnost sta bili bistvenega pomena, saj sta najbolj prizadete ljudi držali pokonci ob bolečini, izgubi in negotovosti.
Po dveh dneh se je vrnila elektrika. Ljudje so sodelovali, da bi podprli tiste, ki so potrebovali pomoč, dobrodošlico in hrano. Šolske sestre Notre Dame, ki smo v mestu prisotne že več kot 40 let, smo zagotavljale prostore, gostoljubje in ponujale storitve. To so bili intenzivni tedni predanega dela, v katerih smo do božiča sprejeli več družin. Zdaj lahko bolje razumemo ljudi v številnih drugih delih sveta, ki trpijo zaradi posledic podnebnih sprememb. Besede papeža Frančiška iz leta 2015 so nam postale jasne: »Bog vedno odpusti, ljudje včasih odpustimo, a narava nikoli ne odpusti. Če ji daš udarec, ti ga bo vrnila tudi ona. Menim, da smo naravo preveč izkoriščali.« Iz te izkušnje smo se veliko naučili in spoznali, kako smo včasih sebično zapravljali sredstva za tisto, kar v resnici ni bilo potrebno.
Strokovnjaki nam pravijo, da so rešitve, ki temeljijo na naravi, cenejše in pozitivno vplivajo na spremembe telesnega in duševnega zdravja ljudi kot pa infrastrukturne rešitve. To lahko vidimo v Indiji, Indoneziji, Bangladešu in Šrilanki, kjer vlagajo v mangrove za zaščito pred poplavami. To je cenejše od inženirskega varovanja pred morsko gladino. Prav tako je treba zagovarjati in podpirati lokalno in malo kmetijstvo. Hrane nam ni treba prevažati po svetu, če lahko podpremo njeno proizvodnjo in porabo na lokalni ravni.
Razmišljanje
Gibanje za podnebno pravičnost se je pojavilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Večjo prepoznavnost pa je dobilo na konferenci COP 26 leta 2021. Pandemija Covid-19 je razkrila globoke neenakosti v našem svetu. Učinki globalnega segrevanja, ki ga poganja predvsem človekovo delovanje, še nikoli niso bili tako očitni. Poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) iz leta 2022 nas opozarjajo, da se ekstremni vremenski pojavi, ki so vse bolj intenzivni in pogosti, hitro poslabšujejo. Škoda na nekaterih ekosistemih je že nepopravljiva. Na posledice, ki se dogajajo danes, nismo pripravljeni, kar poleg velike izgube biotske raznovrstnosti terja tudi človeška življenja. Čeprav je podnebna kriza globalna stvarnost, njene posledice neenakomerno vplivajo na prebivalstvo. Tri milijarde ljudi na svetu živi v krajih, ki so izpostavljeni podnebni krizi (IPCC), 10 držav skupaj povzroči skoraj 70 % svetovnih emisij toplogrednih plinov (Carbon Brief), 2 milijona ljudi je v zadnjih 50 letih umrlo zaradi izrednih dogodkov in naravnih nesreč, na katere so vplivale podnebne spremembe (Svetovna meteorološka organizacija).
Papeška akademija za znanost je junija 2022 organizirala delavnico: Zdravje oceanov in morij ter njihova vloga v sedanjosti in prihodnosti človeštva. Udeleženci so izjavili, da bo ob koncu tega stoletja na Zemlji morda živelo 10 milijard ljudi. Ti bodo porabili vire, pri čemer bodo izpuščali toplogredne pline, onesnaževali oceane in še bolj kot zdaj povečevali vpliv podnebnih sprememb, če ne bomo ukrepali takoj. Papež Frančišek nas vabi k razmisleku: »Podnebje je skupno dobro nas vseh in za vse. Človeštvo se mora zavedati, da je v boju proti segrevanju ali saj proti človeškim vzrokom zanj in za njegovo povečanje potrebno spremeniti načina življenja, proizvodnje in porabe. (LS 23).
Bog nas kliče, naj slišimo krik Zemlje in krik revnih; naj se zavežemo, da bomo spremenili svoj življenjski slog, načine proizvodnje in raven potrošnje; in naj se zavzemamo za revne. Da bi živeli kot »preroške priče univerzalnega občestva«, moramo tvegati inovativne odzive, ki nas spodbujajo k odzivanju na nepravične strukture zaradi življenja in dostojanstva najranljivejših. Kateri so vzroki in posledice podnebne nepravičnosti v moji državi? Kakšno razmerje lahko vzpostavimo med človekovimi pravicami in podnebno pravičnostjo? Kako smo vključeni v vprašanja podnebne pravičnosti na našem planetu? Kako smo napredovali pri izpolnjevanju zaveze naše kongregacije za Akcijsko platformo Laudato Si’?
Dejavnost
Mi moramo zagotoviti in zaščititi človekove pravice ter sodelovati pri zagotavljanju sedanjosti in prihodnosti za naslednje generacije.
- Preverite, ali je vaše mesto podpisalo Malmöjsko zavezo (Malmö commitment). Če ne, to predlagajte.
- Zavzemajte se za odpis dolga, zmanjšanje toplogrednih plinov in povečanje sredstev za prilagajanje.
- Ozaveščajte in spodbujajte k ukrepanju, organizirajte javni ogled filma »Pismo« v katerem se papež Frančišek pogovarja s petimi ljudmi, ki jih je podnebna kriza prizadela iz prve roke.
- Uprite se fosilnim gorivom in se zavzemajte za čisto energijo, dostop do čiste vode, zemlje in zraka za vse.
Sklepna molitev
Dajalec in vzdrževalec življenja, podeli pogum in čut za nujnost tistim, ki odločajo, da bodo zagotovili trajnostno prihodnost, pri čemer bodo dali prednost ljudem pred dobičkom, naravi pred nenehno rastjo in zagotovili pravičnost za tiste, ki jih je podnebna kriza najbolj prizadela. Pomagaj nam, da bomo po svojih najboljših močeh sodelovali pri obnovi stvarstva. Amen.
Pripravila s. Helena Coelho, Provinca Latinska Amerika in Karibi za mednarodno mrežo Shalom.
Grafika iz Smernic 24.generalnega kapitlja, podoba Urad kongregacije za komunikacijo.
