Shalom / ZN-NGO poročila

Letnik 22 številka 3 December 2021

Za tiskanje kopije dokumenta kliknite spodnjo povezavo: PdF to Print 226 KB

Zaveza, da še naprej uresničujemo Ljubezen daje vse

Marinez Capra, SSND-mednarodna koordinatorka Shaloma

Sedem ciljev Laudato Si’ je bilo pobuda za Jubilej zemlje, ki nas kliče k delu za trajnostni svet v duhu celostne ekologije. To nas postavlja v novo skušnjo odločanja in razlaganja hoje za Kristusom v današnjem času in nas spodbuja, da skrbimo drug za drugega in za naš planet kot nikoli doslej. Duh Laudato Si’ je vplival na naše življenje in je navzoč v vseh elementih naših Usmeritev in Aktov. Naša javna zaveza, da postanemo Laudato Si’ kongregacija, izhaja iz našega poslanstva in naše žive karizme, kot je izražena v Ljubezen daje vse. Označuje našo pripravljenost, da sprejmemo odločno pobudo Laudato Si’:

 

  • Da poslušamo in odgovorimo na krik zemlje in krik ubogih in ju postavimo na prvo mesto v kongregaciji;
  • Da pospešujemo naše neprestano ekološko spreobračanje in utrjujemo razumevanje za našo socialno – ekološko poklicanost znotraj duha naše karizme;

  • Da vsakega od sedmih ciljev Laudato Si’ vključimo v naše življenje in poslanstvo, ko razvijamo sistemski proces za prehod h celostni ekologiji;
  • Da prevzamemo smele konkretne aktivnosti v duhu Laudato Si’ in se soočamo z mnogimi krizami, ki prizadevajo naš skupni dom – planet in ljudi na njem;
  • Da udejanjamo nenasilje, ko pomirjamo in zdravimo bolečino v stvarstvu in sejemo upanje na mir.

Potrebujemo drug drugega

 Chiara Burzyńska, SSND, Poljska provinca

 

V našem internatu v Bielsko-Biala, Poljska, vsako leto izberemo moto, ki nas vodi pri naših vzgojnih aktivnostih. Leta 2020 smo izbrali besede »veselje in mir« iz Laudato Sí’ (kapitelj IV). Poudarili smo štiri ideje:

  • Cenimo vsak trenutek
  • Lahko živimo polno, tudi če živimo z malim
  • Potrjujemo Božjo pričujočnost
  • Veselimo se srečevanja z drugimi (LS 222-227).

Dagmara   Zaradi pandemije in zaprtja na Poljskem te načrte nismo  mogli izpolniti na način, kot smo si predstavljali. Dekleta so se učila na daljavo od doma. Kar smo se naučili je, da je v tem težkem času na nepričakovan način prišel do izraza dejanski pomen idej, ki so vključene v naš načrt, posebno veselje, ki prihaja iz srečavanja z drugimi.

Mnoga dekleta so se vrnila v internat z nasmehom na obrazu. Z nami so podelile, kako zelo so pogrešale prisotnost sošolk in prijateljev. Bile so presenečene, da nekatere od njihovih sošolk niso delile veselja, da so se vrnile v šolo. Povedale so, da so pogrešale nas, sestre, naše pogovore in zainteresiranost zanje. Kot vzgojiteljice lahko sestre uporabimo vsako priložnost, da začnemo pogovor z dekleti, jim pokažemo, da skrbimo zanje, jih podpiramo in sprejemamo.

Čas učenja na daljavo je bil tudi velik izziv glede na duševno zdravje mladih ljudi. Zato je naš moto za leto 2021: »Potrebujemo drug drugega« (LS 229). En primer, kako smo to udejanjile je, da smo organizirale prostovoljno medsebojno pomoč pri učenju. Nadarjena dekleta pomagajo svojim sošolkam pri učenju. Vrednote, ki jih poudarja papež Frančišek v Laudato Sí’ lahko v resnici nam vsem prinesejo življenje.

Podnebne spremembe, izkoreninjenje revščine in človekove pravice

Marinez Capra, SSND-mednarodna koordinatorka Shaloma

             Žene iščejo vodo v Sudanu. Shutterstock

Pogosto svet bolj begajo vprašanja kot odgovori. Vprašanja o podnebnih spremembah in revščini nas vodijo h temeljnim vzrokom, zakaj potrebujemo ekološko spreobrnjenje. Kaj povzroča globalno segrevanje? Kdo je najbolj prizadet zaradi podnebnih sprememb? Kako so     podnebne spremembe povezane z revščino? Kaj je podnebna pravičnost? Zakaj podnebne spremembe?

Vidimo, da vedno več ljudi živi v skrajni revščini. Prav najrevnejši so tisti, ki se jih najprej dotaknejo in najglobje prizadenejo podnebne spremembe. Pa vendar so najmanj odgovorni za njihove vzroke in imajo najmanj sredstev, da bi zaščitili sebe. Glede na All Together in Dignity (ATD)),(vsi skupaj v dostojanstvu), so nedavni ekstremni podnebni dogodki prizadeli ljudi, ki že živijo v revščini in uničili mnoge od njihovih čred, njihove domove, njihovo preživetje in celo življenja.

Podnebne spremembe, ki so pridane pandemiji so še zaostrile stisko ljudi v skrajno revščini. Žal se bo pričakovano število tistih, ki živijo v skrajni revščini, do konca leta 2021 dvignilo na 160 milijonov. Ti »novi  ubogi« se pridružujejo vrstam 1,3 milijarde ljudi, ki že živijo v stalni revščini in doživljajo, kako se njihov obstoj že tako ogrožen še poslabšuje zaradi globalne pandemije. Dodatno je približno eden od šestih otrok (ali 356 milijonov globalno) živel v skrajni revščini pred pandemijo in to število se bo znatno povečalo. (UN).

Krik ubogih in krik zemlje sta v globokem medsebojnem odnosu. Podnebna pravičnost je nujen poziv k pravičnim odnosom, saj je jasno, da se revščina pojavlja kot posledica nepravičnih struktur in pomanjkanja politične volje za delovanje za skupno dobro. Zaznati moramo akcije, ki spreminjajo odnos z naravo, razgaljajo koruptivne strukture in gradijo na moralnih vrednotah človekovih pravic in pravic narave, ki postavljajo dostojanstvo življenja v srce vsake politike ali akcije.

Odločitve Laudato Si’ Action Platform, (Laudato si akcijska platforma), Economy of Francis, (ekonomija Frančiška), Global Compact on Education, (globalni dogovor o edukaciji) in COP26 prinašajo upanje in so središčne pri ustvarjanju nove ureditve življenja, kjer bo uresničena zahteva po odgovoru na krik zemlje in krik ubogih. Ostanimo odločene, da bomo izobraževale/vzgajale, zagovarjale in ukrepale, gojile upanje in krepile našo zavezo, da bomo skrbele za življenje na zemlji, ki je naš skupni dom.

Pričakovanja dveh udeleženk na Političnem forumu ZN na visoki ravni 2021

  1. Leetta Hammack, SSND, provinca Latinska Amerika in Karibi

Imela sem privilegij, da sem se julija udeležila Političnega foruma ZN na visoki ravni za trajnostni razvoj. Izkušnja je povečala moje razumevanje organizacije in delovanje ZN, potrdila globalen vpliv pandemije, povečala poznanje neštetih civilnih in verskih organizacij, ki so vključene v ZN in izpostavila pomembnost civilne udeležbe pri odločanju na lokalni in mednarodni ravni. Moto, ki je najbolj ostal z mano je: »Nikogar ne pustimo zadaj«

Kot prebivalka Paragvaja zelo cenim, da sem prejela Paragvajsko poročilo o napredku pri Ciljih trajnostnega razvoja. To je bila zame priložnost, da ovrednotim njihov napredek glede na moje lastne izkušnje. Lahko tudi vidim, kako SSND naredimo spremembo, ko tu opravljamo svoje poslanstvo. Z udeležbo na tem forumu sem uresničila enega mojih lastnih ciljev in sem hvaležna za priložnost, ki jo je ponudila kongregacija. Hvala vam.

  1.  Rosa Maria Trochez, SSND provinca Latinska Amerika in Karibi

Ko me je s. Beatriz Martinez-Garcia, SSND povabila, da se udeležim Političnega foruma ZN na visoki ravni za trajnostni razvoj, sem se počutila prestrašeno in nepripravljeno za to. Vsekakor, kljub mojim dvomom, sem pristala in vstopila v neznan svet. Vsako srečanje je bilo vir motivacije, veselja in potrditve. Poleg tega sem ugotovila, da sem poleg mojega znanja o zadevah socialne pravičnosti imela tudi izkušnje, ko sem toliko let spremljala najbolj ranljive. Tako sem, kot mnoge druge navzoče redovnice, imela izkušnje iz prve roke.

Spoznala sem, da smo mi kot redovnice/redovniki velika moč. Veliko lahko doprinesemo, ker ne govorimo samo iz poročil, ampak tudi iz živete izkušnje. Dodatno se lahko soočimo in izkušnje primerjamo s skupino prostovoljnih nacionalnih pregledov (VNR). Sedaj bolje razumem vlogo ZN. Hvaležna sem za izkušnjo in NI me strah.

The freedom of being in touch with the deepest areas of self.
Source : Chang-Duong

Oikos, skupni dom: puščave in vrtovi

 Maruzania Soares Dias, SSND, provinca Latinska Amerika in Karibi

 

Brazilski vzgojitelj in teolog Rubem Alves se je dotaknil srčike našega bitja, ko je zapisal: »Kdor ne posadi rastline znotraj sebe, ne bo sejal na vrtovih zunaj in zato se ne bo mogel sprehajati po njih.« Njegove besede nas pozivajo k prenovi našega notranjega in zunanjega življenja, da bi prepoznali puščave, ki smo jih ustvarili z pustošenjem naše duše in našega skupnega doma. Pozivajo nas k poizkusu, da prinašamo življenje v puščavo našega srca, ki je otrdelo zaradi sebičnosti in individualizma, preoblečeno v moderen in post moderen svet kot »zaščitne meje«. Včasih nas oslepi oboje, plehkost zla in plehkost dobrega, ki skriva življenje, kakršno je.

  • Ali obstajajo poti iz te puščave, ki so jih ljudje izkopali skozi zgodovino?
  • Kako lahko obnovimo Oikos (domovanje) Boga v nas in na našem planetu?

Ni enostavno premešati in spet premešati najgloblja področja naše biti, dotakniti se plasti naših nezavednih ustrojev, ki lahko zatemnijo resnične motive za naše aktivnosti. V psihoanalizi notranja gibanja luči in senc ne le, da postavijo posameznika v zamotan simbolični svet, ampak ga zapletejo v resničen in namišljen svet. Če notranji premik dovoli, da prevlada vidik sence, so posledični simptomi brezbrižnost, dominantnost, zatiranje, pomanjkanje sočutja in uničevanje narave

Prepoznavanje naših osebnih simptomov kot tudi kolektivnih, in delo na njihovih vzrokih nam lahko pomaga pri tem notranjem procesu spreobrnjenja in zaveze za skupno dobro, za Oikos (domovanje) Boga, zmanjšanje puščave neizmerne resničnosti. To je čas, da obnovimo domovanje – Oikos Boga v vseh nas. Glejte, čas je, da zacvetijo in zadišijo naši vrtovi!

 

 

Shalom/UN-NGO Newsletter is a publication of the School Sisters of Notre Dame
via della Stazione Aurelia 95  00165 Roma · tel. +39.06.6652.011    fax: +39.06.6652.0234.