Letnik 19, številka 2 – Shalom / ZN-NGO poročila

Sestra Mary Heather MacKinnon, SSND

Odbor za vodo province Atlantic-Midwest (AM) pospešeno deluje da bi nudil informacije in sprejel dejavnosti za svetost, dar in ogrožen obstoj naših globalnih vodnih virov.

Sestre, pridružene članice in sodelavci v provinci AM so goreče odgovorili na kampanjo odbora: »Končajmo z vodo v steklenici« in preko 70% skupnosti v provinci in 50% pridruženih članic se je pridružilo mednarodnemu projektu: »Projekt modre skupnosti«.

1. Prepoznati vodo in sanitarno ureditev kot človekove pravice
2. Prepovedati ali postopoma izločiti prodajo ustekleničene vode ob občinskih priložnostih in dogodkih
3. Spodbujati javno financirane, lastniške in podjetniške službe za vode in odpadne vode. (https://canadians.org/bluecommunities)

Dijaki na Academy of the Holy Angels v Demarest, New Jersey, ZDA, ki jo podpira SSND, je izrečno prepovedala uporabo ustekleničene vode v naselju. Ravnateljica Caroline House v Bridgeport, Connecticut, ZDA je napovedala, da bo z začetkom septembra 2018 vsak dijak prejel v torbi za knjige tudi steklenico za vodo, na srečanjih pa bodo namesto ustekleničene vode uporabljali vrče s hladno vodo.

V sodelovanju z Haiti odborom province AM, je odbor za vodo lansko leto zagotovil podporo za vodne zajezitvene rezervoarje, tako je dobilo vodo sedemdeset družin v La Gonave, »izgubljenem otoku Haitija«. Podobno je odbor za vodo pomagal financirati vrtilno luknjo za vodnjak, dostop do vode so dobile SSND in njihovi sosedje v Homa Bay, Kenija. Sestre so na povabilo imele predavanja v različnih področjih v provinci in ljudi seznanjale s uničujočimi učinki pridobivanja olja iz kamnin v severni Ameriki, posebno na ureditvah čiste, pitne vode.

Sestram, pridruženim članicam in sodelavcem AM province so omogočili internetni tečaj o Laudato si’ preko via Zoom, pred kratkim so s tečajem oskrbeli tudi noviciat in skupnost v noviciatu v Rimu, Italija. Na tem tečaju so posebno pozorni na to, da je duhovnost čudenja, čudeža in hvaležnosti za vse, kar je živo, posebno za vodo, temeljna za vsako prizadevanje za pravičnost.

Odbor je dobil navdih in zgled pri sestrah v skupnosti Notre Dame Convent, Waterdown, Ontario, Kanada, ki so proučevale Laudato si’ in sedaj delajo na tem, da zmanjšajo in popolnoma izključijo vse plastične pripomočke, pribor in posodo.

“Da bi razumeli vodo, pomeni razumeti vesolje, čudeže narave in življenje samo.”

Masaru Emoto

Sestra Kathy Schmittgens, mednarodna koordinatorka Shaloma

Srečanje veje ALC se je odvijalo v centru za duhovne vaje v Viamao, Brazilija, od 19.- 21. marca, 2018. Prisostvovale so lahko predstavnice šestih držav.

Kot del uvodne molitve je vsaka predstavnica prinesla simbol, ki je predstavljal njih in njihovo področje v provinci. Vsak simbol nas je povezal s skupnostjo in njihovo stvarnostjo.

Kot je značilno za srečanje veje, je pomembno, da v luči Shaloma prepoznamo stvarnosti, s katerimi se srečujejo naše sestre v apostolatu. Tu je velika različnost v pokrajini, ljudeh in apostolatu. Posebno za s. Eileen in zame je bilo v veliko pomoč, da smo videle presenetljivo delo, ki je bilo storjeno, pogosto sta to samo dve ali tri sestre. Enako smo se prepričale o veliki veri, ki se je odražala na vsaki predstavitvi.

Podale smo poročilo o Shalomu in obnovile dolžnosti predstavnic –kontaktnih sester. S. Eileen je skupino zaposlila s Cilji trajnostnega razvoja.

Drugi dan smo zaključile z osebnim razmišljanjem o sledečem:

Ko združimo vse, kar smo slišale in izkusile ta dan in o tem razmišljamo v luči Ljubezen daje vse, kje se me dotakne Sveti Duh, kam me vodi? Kateri so izzivi? Kateri je klic, da nadaljujemo hojo kot Shalom Latinska Amerika in Karibi?

Zjutraj je sledila kontemplativna molitev v naravi, nato so se skupine srečale za podelitev sadov svojega razmišljanja. V zaključnem zasedanju smo pripravile sledečo zavezo:

Živeti duha Shaloma, biti most za njegove vrednote in načela v luči Smernic 24. generalnega kapitlja in Laudato Si’.

Načrte za naslednje srečanje veje bodo naredile po mednarodnem srečanju v oktobru.

S. Kathy Schmittgens, mednarodna koordinatorka Shaloma

S. Eileen Reilly, ravnateljica urada SSND pri ZN-NGO

Moja prisotnost pri Združenih narodih (ZN) v zadnjih osmih letih je zagotovo zbudila moje zavedanje o pomembnosti jezika. Da navedem slaven citat Nelsona Mandele: »Če mi govorite v jeziku, ki ga razumem, gre to v mojo glavo. Če mi govorite v mojem jeziku, gre to v moje srce.«

Imela sem že mnogo priložnosti, ko sem se lahko prepričala o resničnosti te trditve. A ena najmočnejših izkušenj je bila, ko sem pri delu opazovala Antónia Guterresa, sedanjega generalnega tajnika OZN. Na nedavnem zborovanju Komisije o položaju žensk, je Guterres, po rojstvu Portugalec, na vsako vprašanje odgovarjal v jeziku spraševalca. Ni potreboval povezave z tolmači OZN in tako pridobil srca mnogih prisotnih.

Vsako pomlad sem imela priložnost, da spremljam jezikovno konferenco pri OZN. Letošnja tema je bila: Odpraviti diskriminacijo zaradi jezika. Diskriminacija se dogaja na dveh ravneh:

1. Čeprav so dogodki na OZN značilno prevajani v šest uradnih jezikov OZN: arabsko, kitajsko, angleško, francosko, rusko in špansko- so pogosto obdobja, ko se to ne zgodi, bodisi zaradi dolžine srečanj, pomanjkanja denarnega sklada ali pomanjkanja opreme. V teh primerih uporabljajo angleščino in govorniki vseh drugih jezikov se morajo priključiti.
2. Vedno bolj spoznavamo, da šest uradnih jezikov OZN, ki so bili določeni ob ustanavljanju organizacije leta 1945, niso več najbolj pogosto uporabljeni jeziki v svetovni skupnosti. Kaj pa hindujščina, bengalščina, portugalščina, svahili?

S. Eileen Reilly, ravnateljica urada SSND pri ZN-NGO

»Ljudje lahko živijo tam, kjer drug drugemu damo zavetje.«
(Irski pregovor)

Za svojo 400. letnico si je Vincencijeva družina, ki je pridružena Nevladnim organizacijam OZN in čigar karizma temelji na Vincenciju Pavelskem (Vincencijevi duhovniki, Sestre in hčere krščanske ljubezni, Družba svetega Vincencija Pavelskega itd.) zastavila zahteven cilj, da se bo lotila projekta za končanje brezdomstva po vsem svetu.

Med nevladnimi organizacijami, ki delujejo pri OZN, se je oblikovala delovna skupina za končanje brezdomstva. Članstvo se je razširilo na preko 20 nevladnih organizacij, vključno SSND. V sodelovanju z Vincencijevo ustanovo za  brezdomstvo po vsem svetu ta skupina proučuje možnosti, da bi to temo sprejeli v agendo različnih komisij pri OZN.

Cilji trajnostnega razvoja za 2016 do 2030 se osredotočajo na odpravo revščine (cilj št.1) in zmanjšanje neenakosti znotraj držav in med njimi (cilj št. 10), toda nobeden od ciljev posebej ne omenja brezdomstva. Čeprav je pojav brezdomstva raznolik, ga najdemo v vsakem narodu po vsem svetu. Slišimo o otrocih, ki živijo na železniški postaji v Kalkuti, o ljudeh, ki živijo v narodnih parkih v ZDA, o strogih predpisih za uporabo javnih prostorov v nekaterih evropskih državah.- da navedemo samo nekaj primerov.