12. oktobra 2020 so štiri sestre iz štirih delov kongregacije prispele v Jubo v Južnem Sudanu, da bi začele novo misijonsko sodelovanje s frančiškanskimi brati v župniji Svete Trojice v Jubi in s Comboni misijonarji v Old Fangaku. Tukaj delijo nekaj razmišljanj o svojih izkušnjah.

***

Sestra Ruth Karina Ubillús Agurto (ALC)

Nisem slučajno v Južnem Sudanu. Bog me je pripeljal sem. Življenje v Jubi doživljam kot krožno gibanje vsakodnevnega učenja, prilagajanja, ljubezni in objemanja. Potreben je čas, da se naučimo živeti v novi kulturi. Kar je najbolj potrebno, je POSLUŠANJE, poslušanje, da bi spoznali načine ljudi zato, da bi skupaj odkrili, kako najbolje ljubiti drug drugega. Naučila sem se, da so to, kar imenujem svoje “dobre pobude”, preprosto posejano seme. Če naj obrodijo sadove, bo to v Božjem času, kajti Božji ritem motivira, ne vsiljuje. Poslanstvo je vidno v majhnih gestah: nasmehu, stisku roke, pozdravu, ljubečem objemu otrok.

Ta majhna človeška srečanja odpirajo zaupanje, mi pomagajo biti občutljiva. Neverjetno je, kako je mogoče ljudem povrniti dostojanstvo z majhnimi gestami ljubezni in bližine. Po tem se odprejo vrata za skupno pot in delo.

Ko se ozrem nazaj na skoraj dve leti v Jubi, sem presenečena in hvaležna za to, kako Bog deluje v mojem življenju in življenju ljudi. Pomembna stvar tukaj je BITI in to je moja želja – biti resnična ljubeča prisotnost Boga, ki neizmerno ljubi. Vsak dan potrebujem prostor v svojem življenju, da bi Ljubezen postala vidna tistim, ki hodijo z mano.  Ljubezen je tista, ki preoblikuje.

Sestra M. Dominica Michalke (BY)

Osredotočiti se želim na izkušnje negotovosti, sprememb in presenečenj v vsakdanjem življenju in poslanstvu tukaj. Sem človek, ki rad vnaprej ve, kaj prihaja, dobro načrtuje in organizira stvari. Vendar sem videla, da to tukaj ni realnost. Vendar sem se naučila, da to tukaj ni realnost.

Vendar sem videla, da to tukaj ni realnost. Imate načrte – in ne uspejo. Z nekom se dogovorite – vendar dogovora ne jemlje tako resno, kot ste ga vi razumeli. Poskušate nekaj organizirati – a vse traja veliko dlje in vključuje mnogo izzivov. Želite nekaj narediti – a stvari niso na voljo. Dejstvo, da manjka infrastruktura, pogosto prispeva k neznanemu.

Izziv soočanja s to realnostjo me je klical k večji potrpežljivosti, pogosto me je vabil, naj opustim svoj način razmišljanja ali načrtovanja, zmanjšam svoja pričakovanja in poskušam razumeti, kako ljudje delujejo v tej kulturi.

 Sestra Rose Ngacha (AF)

Zadnje leto in pol sem v Južnem Sudanu poučevala krščansko versko vzgojo in jezik kiswahili prek misijonskega mladinskega gibanja. Delam tudi v sirotišnici, kar mi prinaša veliko veselja in izzivov.

Toda naš klic v Poslane ste je še globlji: “Naša mednarodnost nas izziva, da v razdeljenem svetu pričujemo za edinost; da odkrivamo neslutene poti, da bi delile to, kar imamo, posebej še z ubogimi in zapostavljenimi in da iščemo nove načine služenja v vesoljni Cerkvi” (PS, K 26).  Kot medkulturna skupnost si prizadevamo biti enega duha in enega srca ter globoko razumeti in spoštovati naše različne kulture in poglede na svet. To ni lahka naloga.

Včasih smo zagovarjali svoja stališča in prišli do zaključkov, ki so skupnosti povzročali nelagodje. Toda zrasli smo in zdaj poteka medsebojna izmenjava idej in kulturnih norm, norm, ki krepijo našo vez Šolskih sester de Notre Dame. To je bilo mogoče le z molitvijo in dialogom.

Sadovi naših prizadevanj, da bi živeli kot medkulturna skupnost, so obogatili tudi naše poslanstvo. Mi pa se vsak dan bogatimo s tistimi, s katerimi se srečujemo. Ko vsakodnevno vstopam v sirotišnico in ko slišim pozdravne vzklike otrok, ki tečejo k vratom, da bi me pozdravili in objeli, me navdaja hvaležnost. V tistem trenutku vse moje skrbi ostanejo pred vrati, medtem ko dan delim z otroki. So pravi blagoslov in sprašujem se, kako lahko njihove matere živijo brez njih. Spominjajo me na klic, da stopimo pred Boga z otroško preprostostjo, da se odpremo in pustimo, da nas objame naš Stvarnik.

Sestra M. Teresa Lipka (PO)

Odpiranje … dajanje/darovanje sebe … za izpolnitev Božje želje

To je zame ključno.

Tišina … molitev … premišljevanje … vmes vsakdanje služenje … izzivi …
Bog me dan za dnem vodi s svojo Besedo. Zame je luč. Je tolažba.

Bog prihaja v evharistiji… v Old Fangak cerkvi, polni ljudi, ki pojejo, plešejo. Bog prihaja v otrocih Terezija, Terezija … mladi učenci v šoli, na vasi … v ljudeh, ki se pozdravljajo po jutranji maši…

Bog deluje v meni… me preoblikuje… vodi me  k polnosti življenja.
Darujem se Troedinemu Bogu, darujem se Božjemu ljudstvu …

Bog me je pripeljal in me tukaj vodi… v Južni Sudan… v Old Fangak. . .
Bog je tukaj … Bog tukaj vodi ljudi … Bog jih odpira…
Bog spreminja nje… in mene.

V poslanstvu 2022