Zgodovina

Začetki naše kongregacije

Kongregacija Šolskih sester de Notre Dame je zaživela, ko je Božji klic našel odgovor v srcih ljudi, ki so bili močni v veri, daljnovidni in pogumni v dejanju. Iz tega skrivnostnega medsebojnega prepletanja Božjega klica in človeškega odgovora kongregacija živi še danes.

Čeprav njene korenine segajo daleč v preteklost, ima kongregacija za svoj ustanovitveni dan 24. oktober 1833, ko je Karolina Gerhardinger še z dvema drugima ženama začela skupno redovno življenju v Neunburgu vorm Wald na Bavarskem. Njihovo delovanje je bilo prežeto z apostolsko duhovnostjo, ki je oblikovala njihovo življenje in globoko vplivala na mnoge druge.

Čas

Politične in verske okoliščine, ki sta jih povzročila razsvetljenstvo in francoska revolucija, so v 19. stoletju v Nemčiji ustvarile za vzgojo izredno težko stanje z daljnosežnimi posledicami za Cerkev in družbo. Zagovornikom razsvetljenstva, ki so poudarjali prvenstvo razuma, se je zdela krščanska vzgoja nepotrebna. Ko je država zaplenila cerkveno premoženje, so bile ukinjene mnoge redovne šole, kar je onemogočilo ženski mladini, da bi prejela celo najosnovnejšo vzgojo.

Odgovor

Škof Michael Wittmann

Zaprta je bila tudi redovna šola v Stadtamhofu/Regensburgu, ki so jo vodile Korne sestre de Notre Dame; Karolina Gerhardinger, ki je bila tedaj njihova učenka, se je zavedla resnosti tega položaja. Po nasvetu Mihaela Wittmanna, stolnega župnika v Regensburgu, se je s svojima prijateljicama pripravila za poučevanje v dekliški šoli v Stadtamhofu, ki se je nadaljevala kot župnijska šola. Karolina je pod Wittmannovim duhovnim vodstvom postopoma spoznala njej namenjeni božji klic. Kot Wittmanna je tudi njo skrbela obnova redovnega življenja. Iz te skupne usmerjenosti je dozorel sklep, da bi ustanovila redovno skupnost, ki bi z vzgojo pripomogla k izboljšanju takratnih razmer. Prepričana sta bila, da morejo družbo prenoviti krščanske družine, v katerih ima mati kot prva vzgojiteljica ključno vlogo. Odločila sta se, da bo krščanska vzgoja deklet temeljna oblika služenja njene skupnosti. Njuna prva skrb so bila revna dekleta v majhnih mestih in vaseh.

Franc Sebastijan Job

V zelo odločilnem trenutku ustanavljanja je škof Wittmann nenadoma umrl. V neomajnem zaupanju v božjo previdnost in ob podpori Wittmannovega prijatelja Franca Sebastijana Joba si je Karolina leta 1833 upala ustanoviti kongregacijo. Privzela si je redovno ime Marija Terezija Jezusova in je za osnovo Pravila svoje kongregacija uporabila Pravilo Kornih sester de Notre Dame. Ta red, ki sta ga leta 1597 priklicala v življenje blažena Alix Le Clerc in sv. Peter Fourier, je bil prežet z duhom Pravila sv. Avguština. Na življenje mlade kongregacije matere Terezije je odločilno vplivala knjižica Franca Sebastijana Joba “Duh Konstitucije Ubogih šolskih sester de Notre Dame”.

Mati Terezija

Duhovnost matere Terezije je globoko prežela duhovnost njene kongregacije. Njena ljubezen do Boga, ki se je hranila in krepila iz njenega čaščenja najsvetejšega Zakramenta, je vžigala gorečo željo njenega življenja: Boga spoznati in izpolnjevati njegovo voljo. Vsa njena prizadevanja je prešinjalo temeljno vodilo: častiti Boga in razširjati božje kraljestvo. Da bi služila ubogim, je svojo skupnost utemeljila na uboštvu in jo posvetila Mariji, v kateri je našla zgled zase, za svoje sestre in za dekleta, katerim je služila. Pri vzgoji je mati Terezija poudarjala nujnost zgleda vzgojitelja ter povezanost izobrazbe in vzgoje osebnosti.

Ustroj kongregacije je narekovalo njeno spoznanje potreb tistih, katerim je služila, kot tudi potreb sester. Mati Terezija je pošiljala po dve ali tri sestre k ljudem na podeželje; s tem je odstopala od tedanjih oblik velikih, formalnih samostanov. Da bi ohranila enotnega duha, enotno naravnanost in delovanje med sestrami, med postojankami in pozneje med provincami, je vztrajala pri enotnem, osrednjem vodstvu svoje kongregacije. V nasprotju s prejšnjim, ustaljenim običajem in prevladujočim duhom časa je bila prepričana, da more žena sestre bolje razumeti in zato bolje voditi in spodbujati. Ko so njene poglede glede vodstva njene kongregacije napačno razumeli, sta jo v prenašanju trpljenja podpirala njeno zaupanje v Boga in njega globoka vdanost Cerkvi.

Pashalni misterij – velikonočna skrivnost

Vse življenje matere Terezije je bilo prežeto s pashalnim misterijem – z velikonočno skrivnostjo. Posebej globoko ga je doživljala v bojih za odobritev njene kongregacije in v veselju, ko je papež Pij IX. leta 1865 odobril Konstitucijo Ubogih Šolskih sester de Notre Dame.

Tudi mlada kongregacija je vedno znova doživljala, da sta smrt in vstajenje neločljivo povezana z njenim življenjem. Velika revščina je zaznamovala prva desetletja njenega obstoja; sestre so v teh letih doživljale tudi zaničevanje in sramotenje s strani tistih, ki niso mogli razumeti njihovega pomena. Po letu 1860 so sestre v Evropi in Ameriki trpele tudi zaradi vojn. Zaradi političnega pritiska so bile okrog leta 1870 izgnane iz Vestfalije in Šlezije.

Novo življenje in nova rast

Istočasno pa je v kongregacijo prihajalo novo življenje in nova rast. Ker so jo spoštovali in podpirali hierarhija in laiki, se je z Bavarske razširila v enajst dežel Evrope in v Severno Ameriko. Ob smrti matere Terezije leta 1879 je več kot 2500 Šolskih sester de Notre Dame živelo redovno življenje v njenem duhu. Na potreba tedanjega časa so odgovorile z vzgojo deklet predvsem v osnovnih šolah pa tudi v sirotišnicah, dnevnih zavetiščih in strokovnih šolah. Vzgajale so bodoče učiteljice in utirale pot v razvoju otroških vrtcev. Za dekleta, ki so delale po tovarnah, so ustanavljale domove in poskrbele za večerne šole, v katerih so jim nudile osnovno izobrazbo

Božje delo

Kako je mati Terezija gledala na rast kongregacije, je v nagovoru ob njenem pogrebu povedal msgr. Adalbert Huhn:

Kadar je govorila o svojem redu, ga je s poudarkom in spoštovanjem imenovala Božje delo… Njena ljubezen do duš jo je gnala od enega konca Evrope do drugega, z ene celine na drugo; skrb za rešitev duš je bila središče vsega njenega prizadevanja… Ni je ganilo, da bi imela veliko število sester, ampak njihovo notranje preoblikovanje po podobi in sličnosti križanega božjega Sina… .

Z globoko hvaležnostjo in preroškim gledanjem je molil: “Oče v nebesih…, zahvaljujemo se ti, da si dal družini Ubogih šolskih sester tako blagoslovljen začetek; naj bo ta začetek poroštvo za njeno rast in dovršitev.”

Beatifikacija – Razglasitev za blaženo

Katoliška Cerkev je povzdignila življenje in delo matere Terezije kot vzor vsem, ko jo je 17. novembra 1985 papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo. Več lahko preberete na spletni strani Sturdy Roots: berite – v video posnetku si oglejte glavne poudarke slovesnosti.